PRAVILNO PREHRANJEVANJE

ZA NAŠE ZDRAVO POČUTJE

ZAPOMNIMO SI - NIKOLI NE SMEMO BITI LAČNI IN DRASTIČNO ZNIŽATI KALORIJE!

To je nezdravo in prav tako vodi do padca hitrosti presnove. In še nekaj - vsaka zelo stroga dieta pomeni do neke mere tudi psihološki napor, kar lahko iz ene skrajnosti (odrekanje hrani in stradanje) privede v drugo (prenajedanje, napadi lakote, posledično pa ponovna pridobitev še več kilogramov). Zdrav način prehranjevanja pomeni, da zaužijemo hrano petkrat na dan v manjših količinah. Izbirati moramo hranila, ki zagotavljajo telesu vse potrebne elemente (vitamine, minerale, esencialne maščobe, aminokisline, elemente v sledovih itd.). Cilj hujšanja naj ne bo le začasna izguba telesne maščobe, ampak ohranjanje nizke ravni maščobe tudi po končani dieti. Ne le zaradi videza, ampak tudi našega zdravja ter počutja. To pomeni, da je potrebno spremeniti naše prehranjevalne navade. Verjetno bo v začetnem obdobju sprememba prehranjevalnih navad marsikomu povzročala težave. Vendar se moramo zavedati, da po nekaj mesecih zdravega prehranjevanja odhod na pico vodi do ugotovitve, da je veliko boljša zdrava, sveža in naravna hrana.

Razmerja hranil

Poleg nižjega kaloričnega vnosa moramo pri sestavljanju jedilnika, paziti tudi na razmerja hranil. Pri hujšanju se poveča potreba po beljakovinah. Z dodatkom beljakovin preprečimo razgradnjo telesnih beljakovin, ki vodi do slabega počutje, šibkosti in padca hitrosti presnove. V celotnem vnosu hrane je treba zmanjšati delež ogljikovih hidratov. Ogljikovi hidrati spodbujajo izločanje inzulina, hormona in v primeru, da ga je v telesu preveč, preprečuje razgradnjo telesne maščobe in v primeru viška kalorij vodi "neporabljene kalorije" v maščobne celice. Prav tako zmanjšuje izločanje rastnega hormona (predvsem med aktivnostjo), ki je zelo pomemben dejavnik hujšanja, saj pozitivno vpliva na ohranitev mišične mase, prav tako pa spodbuja porabo telesne maščobe.

Maščob ne smemo zniževati na minimum!

Določene maščobe so telesu nujno potrebne. Telo samo jih ne more izdelati, poleg tega pa med drugim pozitivno vplivajo na hujšanje. Gre za omega 3 maščobne kisline, ki jih najdemo predvsem v lanenem olju, ribah, lahko pa jih dodamo tudi v obliki dodatka k prehrani. Maščob nikoli ne segrevajmo! Če se nikakor ne moremo odreči peki in kuhanju na maščobah, obvezno uporabimo maščobe, kot so maslo ali še bolje MCT olje. Gre za maščobe, ki vsebujejo zelo stabilne maščobne kisline, ki se težko spremenijo v toksične, kot se to zgodi pri ostalih maščobah. Izogibajmo se margarini, ker vsebuje nenasičene trans maščobne kisline, ki so zelo toksične in eden izmed razlogov sodobnih bolezni človeštva.

Skriti ogljikovi hidrati

Vsaka vsakodnevna prehrana povprečnega človeka v večini primerov vsebuje preveč ogljikovih hidratov (OH). Res je tudi, da v glavnem vsebuje preveč nasičenih in trans maščob… premalo pa balastnih snovi in beljakovin. Če smo se odločili za zdrav način prehranjevanja, pri katerem bomo malenkost priškrnili ogljikove hidrate, sploh take v kruhu, raznih škrobnatih jedeh in slaščicah, smo že na dobri poti. Kljub temu pa smo hkrati z odločitvijo o črtanju vseh pudingov in kruha z marmelado že ob prvem obisku supermarketa izpostavljeni najrazličnejši hrani, za katero smo podzavestno prepričani, da ogljikovih hidratov ne vsebuje oz. je njihova vsebnost zanemarljiva. In tako »hujšamo« ob dietnih mlečnih rižih in, bog pomagaj, dietnih čokoladah, misleč kako pametna je bila naša odločitev, da smo se odpovedali belemu kruhu.

Ogljikovi hidrati, ki se v naš prebavni trakt prikradejo na zvit način, so lahko posledica uživanja določenih industrijsko predelanih živil, prekomernega uživanja nekatere hrane, kateri ogljikovi hidrati sicer niso posebej dodani, a jih taka hrana vsebuje že v osnovi ali zaradi v naglici prebranih in narobe interpretiranih, včasih pa tudi zaradi kratko malo zavajajočih napisov na deklaracijah.Vsa ta živila pogovorno imenujemo tudi živila s skritimi ogljikovimi hidrati in bi jih v širšem smislu lahko razvrstili v dve skupini:

1. ŽIVILA, KI ŽE SAMA PO SEBI VSEBUJEJO OGLJIKOVE HIDRATE

Takih živil je ogromno, saj skorajda ni hrane, ki ne bi vsebovala vsaj majhne količine OH. Zato bomo v tem kontekstu govorili o hrani, pri kateri so OH v prevladi. Moka, kruh, sladkor, določene vrste zelenjave in sadje so živila, ki bi se jih naj izogibali v velikem loku, v primeru, da smo si zadali dieto z zmanjšanim vnosom ogljikovih hidratov. Pri naštetih živilih ponavadi ni dileme, ali vsebujejo OH ali ne, ker je to jasno »na prvi pogled«. Poleg špagetov, žitaric in polent pa nas iz prodajnih polic vabijo tudi številni izdelki, bogati z OH (sploh s sladkorjem in škrobom), čeprav morda to ni tako zelo očitno. Tipični predstavniki so sadje, mleko ter nekateri iz njiju proizvedeni izdelki.

MLEKO in NAVADEN JOGURT

Kljub temu, da mleko po klasični razvrstitvi živil spada med beljakovinska, marsikdo ne ve, da vsebuje kar za tretjino več sladkorja kot beljakovin. V 1 dcl mleka najdemo v povprečju 4-5 g mlečnega sladkorja in le približno 3,3 g beljakovin (te vrednosti so enake ne glede na to, ali gre za polnomastno oz. posneto mleko). Cca. 5 g sladkorja se morda ne sliši veliko, če seveda ostanemo pri deciliterčku na dan, ali še bolje, pri nekaj kapljicah v kavi. Če pa dnevno spijemo 2-3 beljakovinske ali, še huje, sadne napitke, pripravljene z mlekom, kaj hitro vase vnesemo tudi do 50 g v večini primerov čisto nepotrebnega sladkorja. Tudi za navaden jogurt, ki ima skorajda identične vsebnosti hranil kot mleko, se ne bi moglo dejati, da je primerno »beljakovinsko« živilo v primeru, da se OH izogibamo. Če želimo z jogurtovim obrokom zaužiti spodobno porcijo beljakovin, bomo hkrati neizogibno vase vnesli tudi precej mlečnega sladkorja.

Mlečni izdelek, ki izstopa - skuta!

Skuta je med ljudmi, ki pazijo na svojo težo, že dolgo časa zelo priljubljeno živilo. Je primernejša izbira od mleka in jogurta? Vsekakor, saj vsebuje štirikrat več beljakovin kot sladkorja, kar pomeni, da je za enako količino beljakovin potrebno zaužiti veliko manj (in s tem tudi sladkorja) kot bi morali spiti jogurta oz. mleka.

SADJE

Sadje v povprečju vsebuje okoli 6-10 odstotkov OH, določene vrste (banane in grozdje) pa vse tja do 20 odstotkov. Pojesti kilogram sadja dnevno (2 banani in 3 velika jabolka) z drugimi besedami pomeni pojesti, ne boste verjeli, približno 100 g ogljikovih hidratov, pretežno fruktoze, ki je pri hujšanju zaželena ravno toliko kot je zaželen ptičji kakec na šipi našega avtomobila.

Če sveže sadje kljub temu toleriramo pa suho sadje na dieti skorajda vsakdo izloči, saj je znano, da vsebuje med 50 in 65 odstotki ogljikovih hidratov. Relativna zadeva, tale diferenciacija med svežim in suhim sadjem resda slednje vsebuje veliko več ogljikovih hidratov, drži pa tudi, da ga v praksi zelo težko pojemo v enaki količini kot sveže sadje, vsaj ne brez kasnejših takšnih in drugačnih prebavnih težav in sklepa, da s suhim sadjem naslednjič ne bomo več pretiravali. Sadju, kakršnemu koli že, se je v večjih količinah v vsakem primeru priporočljivo izogibati in ga zamenjati z zelenjavo. Le-ta, razen redkih izjem (stročnice, čebula, krompir, pesa in koruza v zrnju), vsebuje v povprečju manj kot 5 odstotkov ogljikovih hidratov, izmed katerih gre v večini za vlakna. Tako bomo vase prav tako vnesli vitamine, ki bi jih sicer dobili s sadjem ter veliko več vlaknin in hkrati manj sladkorja.

SADNI SOKOVI in MARMELADE

»No added sugar« oz. v prevodu »brez dodanega sladkorja« je pogost napis, najden na embalažah sadnih sokov in marmelad. Žal se premalo potrošnikov zaveda, da je poudarek v tem stavku na besedi »dodanega«, ne pa na »brez sladkorja«. Kar slišim svojo mamo, ki pravi: »Poglej, to je pa nekaj zate ne vsebuje sladkorja.« Ja, seveda. Kaj torej takšen sokec ali marmelada zares vsebuje? Ogljikove hidrate seveda, ponavadi nič kaj manj kot »manjenergijska« marmelada oz. sadni nektar, torej sok, proizveden iz manjše količine sadja. Takšen nektar vsebuje dodan sladkor, kljub temu pa 100% sadni sok brez dodanega sladkorja ne vsebuje nič manj ogljikovih hidratov. Konkretna primerjava kaže namreč sledeče: 100% jabolčni sadni sok (1 dcl) vsebuje 11,4 g OH, njegov brat nektar s 50% sadnim deležem pa 11,9 g. Razlike torej skorajda ni. Podobna je situacija pri marmeladah – tiste s 100% deležem sadja (torej brez dodanega sladkorja) vsebujejo okoli 45-50 odstotkov OH, medtem ko navadna marmelada (cca. 55% sadni delež) vsebuje le kakšnih 10-20 odstotkov več.

2. ŽIVILA, KATERIM SO OGLJIKOVI HIDRATI DODANI PRI PREDELAVI

ČOKOLADNO MLEKO, SADNI JOGURTI in KOMPOTI

Glede na to, da smo v prejšnji skupini govorili o navadnem mleku, jogurtu ter sadju, mi najprej pridejo na misel njihove »obogatene« različice: čokoladno mleko s svojimi 11 odstotki OH, sadni jogurti, ki jih povprečno vsebujejo okoli 10 – 18 odstotkov in sladki sadni kompoti.

Kaj pa sadna skuta?

Razmerja med hranili so v primerjavi z navadno skuto skorajda obratna ogljikovi hidrati poskočijo na približno 15 odstotkov, beljakovine pa se znižajo na borih 5 odstotkov (če želite, da se ne spreminjajo tudi vaša razmerja med maščobo in mišicami, raje ostanite pri dobri stari navadni skuti).

OMAKE, KEČAP in SOLATNI PRELIVI

Modificiran škrob in sladkor sta sestavini, ki se postavljata ob bok zelenjavi v omakah ter olju in kisu v industrijsko pripravljenih solatnih prelivih. Zmagovalec izmed naštetih je kečap s cca. 25 odstotki ogljikovih hidratov. Glede na to, da jih pasirani pelati vsebujejo le cca. 2-3 g na 100 g, bodo slednji veliko boljša zamenjava. Če ste ljubitelji juh in zelenjavnih omak, je priporočljivo, da jih pripravljate sami, seveda brez dodane moke ali škroba, brez katerih pa pri »odtrgaj zgornji rob vrečke in zakuhaj« juhah ter »odpri kozarec in izsipaj« omakah skorajda ne gre. Le poglejte sestavine na omenjenih artiklih in morda boste presenečeni, kje vse ter kolikšne količine ogljikovih hidratov so v nekaterih prisotne.

Ali ste vedeli?

Ribje ali rakove palčke (nepanirane), iz katerih imena lahko sklepamo, da gre za ribo oz. raka, ki je v obliki palčke, so v resnici prav nesramno zavajajoč zalogajček ogljikovih hidratov (in maščob). Ogljikovi hidratov vsebujejo tudi do 15 g/100 g!! Kljub zelo logičnemu (a žal napačnemu) sklepanju o njihovi sestavi pa je nelogična predvsem cena, ki je vsaj štirikrat nižja od kvalitenega rakovega mesa. Zdaj veste, zakaj.

»LIGHT« IZDELKI, DIETETIČNI in DIABETIČNI IZDELKI

»Light« pomeni, da je izdelek manjkaloričen, manj sladek in manj masten. Pravzaprav bi bilo bolje napisati manj kaloričen, manj sladek ALI manj masten, saj se velikokrat izkaže, da manjša količina maščob v bistvu pomeni večjo količino ogljikovih hidratov ali obratno. Veliko jogurtov z znižanim deležem maščobe ima enako ali celo večjo količino sladkorja kot polnomastni jogurti. Dietni mlečni riž z 0,1 odstotki maščobe vsebuje kar 20 odstotkov OH (sladkorja in škroba), kar je štirikrat več kot v navadnem jogurtu (posnetem ALI polnomastnem).

Morda velja opozoriti tudi na napis »dietetičen izdelek«, ki za nekatere kupce predstavlja sinonim za hrano, ki ne vsebuje sladkorja, spet drugi pa izraz »dietetičen« zamenjujejo z izrazom »diabetičen«. Dietetična hrana je obsežna skupina, kamor spadajo živila s sestavo, ki se bistveno razlikuje od drugih živil enake vrste in so namenjena za prehrano ljudi s posebnimi potrebami. Resda sem spadajo tudi živila z zmanjšanim deležem ogljikovih hidratov, živila, namenjena sladkornim bolnikom, sladkorni nadomestki in umetna sladila, vendar pa poleg naštetih sem uvrščamo še različno hrano, ki je, kar se tiče vsebnosti OH, običajnim živilom večinoma enakovredna, njene posebne lastnosti pa so npr. zmanjšana ali povečana energijska vrednost, manjši delež glutena, primernost za starejše osebe, obogatenost z vitamini, mineralnimi snovmi in drugimi snovmi z biološko vrednostjo, zmanjšan ali omejen delež natrija...).

Če na izdelku preberemo »primerno za diabetike«, je to velikokrat razlog za nakup zaradi zmotnega prepričanja, da taka hrana ne vsebuje slkadkorja. V resnici oznaka pomeni, da so v živilu omejeni ogljikovi hidrati z visokim glikemičnm indeksom. V praksi gre večinoma za zamenjavo navadnega sladkorja s fruktozo, katere glikemični indeks je sicer nizek, kalorij pa vsebuje natanko toliko kot navaden sladkor, da sploh ne omenjam neprimernosti njenega vnosa v primeru hujšanja, saj se lahko zaradi posebnosti svoje presnove ob določenih pogojih zelo hitro pretvotri v odvečno maščobo. Kot primer vzemimo dietno in navadno čokolado ter primerjajmo njune vsebnosti hranil – ugotovimo lahko, da dietna varianta ne vsebuje bistveno manj kalorij ter sladkorja kot navadna in da se razlikuje le v vrsti sladkorja.

NEKAJ OSNOVNIH PRAVIL PREHRANJEVANJA

Vedno se ljudje sprašujemo, kaj naj počnemo, kako naj si organiziramo aktivnosti in naš življenski stil, da bi dosegli dobro počujte, da bi imeli kar se da veliko energije in pa da bi dosegli lep ter zdrav videz. Ena od poti je prav gotovo boljša, bolj zdrava prehrana, predvsem pa način kako hrano uživamo. Tukaj je nekaj najosnovnejših, a najpomembnejših pravil zdrave prehrane:

Pij veliko vode.

Voda je najboljša tekočina. Približno 70% človeškega telesa je voda oziroma H2O. Zato je najbolje, da pijemo ravno to, kar je največji del sestave našega telesa. Pitje vsake ostale tekočine, se kasneje absorbira v telesni sistem in je zato za naše telo težje. Seveda priporočam pitje zeliščnih čajev in podobnih pijač, ki jih pripravimo iz vode. Torej je voda glavna sestavina teh pijač! Ne priporočam pa pitja gaziranih pijač in alkohola, ki so telesu zelo škodljiva. Če veliko treniraš poskrbi, da boš pil pogosto in še preden začutiš žejo. Ko začutiš žejo, si že do neke mere dehidriran, kar ni dobro za telo. Takrat, ko treniraš boš seveda spil več vode kot ob dnevih ko ne treniraš!

Jej veliko sadja in zelenjave-VSAK DAN!!!

Sadje in zelenjava vsebujeta (poleg vitaminov in mineralov) veliko vlaknin. Ta hrana ne samo, da je najlažja in odlično poteši lakoto, temveč tudi pomaga znižati holesterol ter ovira absorbcijo maščobe v telo.

Dobro prežveči.

Vso hrano je potrebno zelo dobro prežvečiti, tako da se hrana praktično utekočini. Na to dejstvo pri današnji hitrosti življenja največkrat pozabimo. Pomembno je da se prebava začne že v ustih in ne šele v želodcu. S tem telesu zelo olajšamo prebavo, se bolje počutimo, in hrana se hitreje absorbira. Bolj ko je hrana vodena, bolje telo lahko izvleče hranilne vrednosti hrane. Če ne boste po branju tega teksta spremenili ničesar drugega, se spomnite vsaj na to, da hrano res prežvečite!

Nehaj jesti, ko nisi več lačen!!!

Ta točka je zelo pomembna. Pomembno je da se za vsak obrok ne "nabutamo" do konca ampak, da prenehamo jesti, ko nismo več lačni in ne takrat ko smo si odpeli že tri gumbe na hlačah. Ne preskakuj obrokov. Le tako je v telesu vzdrževan konstanten nivo sladkorja, ki je potreben za aktivnosti in pa oskrbo hranilnih snovi, ki jih rabimo (o tem več na drugih straneh rubrike "prehrana").

Jej čimbolj sveža živila.

Ne jej "junk" hrane oz. hitre hrane. Iz svojega jedilnika izloči vso "junk" hrano in hitro hrano. Pa ne samo hitro hrano iz "fastfood" restavracij, ampak tudi hrano, ki si jo sami na hitro naredimo. Si jo pogrejemo v mikrovalovki in podobno. Večina te hrane vsebuje veliko maščob, natrija in sladkorja. Le-te bodo povzročili pravo zmešnjavo v tvojem nivoju sladkorja in te "napumpali" z nasičenimi maščobami, ki mašijo žile,... in vodo-zadržujočim natrijem.

Jej 4 do 6 krat na dan.

To se pravi na vsake 3 do 4 ure. Od 8-ih zjutraj do 20-ih zvečer.

Jej obroke ob pribljižno istem času vsak dan.

Princip pravilnega uživanja SADJA:

Uživajte samo sveže, surovo sadje! Sveže sadje pomaga telesu pri "čiščenju". Sadje jejte na prazen želodec. Samo sadje, nič zraven. Najbolje ga je jesti kar za zajtrk oziroma najbolj kar celo dopoldne. Seveda večina ljudi ni navajena jesti sadja za zajtrk, ker smo vajeni klasične hrane kot je kruh in marmelada in ostali različni namazi ter narezki. Toda, ko se navadiš na sadje za zajtrk, se ti že po parih dneh prebava fantastično izboljša. Naj poudarim, da ne smete pozabiti na zajtrk z ogljikovimi hidrati, da telo dobi potrebno energijo - se pravi OGLJIKOV HIDRAT + SADJE. Sadje vsebuje vse potrebne hranilne snovi, ki jih potrebuje telo za življenje. To vključuje glukozo iz ogljiko-hidratov, ki je potrebna za energijo telesu. Lahko bi rekli, da je gorivo za celice. Potem vsebuje zelo veliko vitaminov in mineralov ter maščobnih kislin. Nenazadnje pa seveda tudi aminokisline (bolj znane kot proteini ali beljakovine), ki so potrebne za gradnjo telesnih celic. Sadje jejte najmanj 30 minut pred naslednjim (ne sadnim) obrokom in vsaj 2-3 ure po obroku.

Pomembna v sadju je VODA:

1. Je transporter hranilnih snovi. Vsi vitamini in minerali ter ostali elementi v sadju in zelenjavi, so izločeni iz celuloze in vlaken ter se prenesejo z vodo v črevesje, kjer jih telo absorbira in uporabi. Lahko bi rekli, da je še bolj kvalitetna kot navadna voda.

2. Ta ista voda, potem ko odloži hranilne snovi, pobere odpadne in jih izplakne iz telesa.

Prav tako pomembne so VLAKNINE:

1. Te prečistijo

2. Povzročijo občutek sitosti, ne da bi vplivale na težo oz. maščobo.

Zakaj VODA?

Vedno povdarjam, da je treba piti veliko tekočine in velikokrat povem da je najbolje da je to VODA. Ne sok, ne gazirane pijače, ne razni napitki za razredčit,... ampak voda. Zakaj? Le-ta nas najbolje odžeja, Je točno taka (bolj ali manj - odvisno koliko je klorirana) kot jo telo potrebuje. Torej ima najmanj slabih dodatkov, ki bi jih telo moralo skozi predelavo še izločiti. Tako je najbolje za nas, ko smo žejni, da pijemo navadno in zdravo VODO!

Ali "preskakovanje" obrokov škoduje?

Nešteto razlogov obstaja zakaj ljudje preskakujemo obroke. Na vrhu seznama so večinoma: premalo časa, da bi si ga pripravili, "šparanje" za kasnejšo obilno večerjo ali pa preskočimo obrok zaradi čokolade, ki smo jo pojedli včeraj zvečer pred televizijo. Skoraj logično se nam zdi, da preskočimo obrok, saj tako zaužijemo manj kalorij, a ne? NE. Popolnoma narobe. Če želimo nadzirati svojo telesno težo, nam preskakovanje obrokov ne bo prav nič pomagalo. Ravno obraten učinek bo imelo, še posebej, če preskočimo zajtrk. Da bi vaš metabolizem delal optimalno in vaše telo kurilo kalorije, mora biti gorivo dano ob rednih in konstantnih intervalih.

Zakaj je torej tako pomembno jesti redno in konstantno?

Truditi se funkcionirati brez hrane, je enako kot bi poskušali voziti avto brez bencina (s praznim rezervarjem)? Po vsej verjetnosti ne bi prišli daleč. Enako velja za naše telo. Da bi naše telo lahko nemoteno delovalo kot je treba, potrebuje gorivo. Če obroke med dnevom preskakujemo, samo slepimo telo - in to tako kot si ne želimo: Torej,... telo čuti pomanjkanje in se zato zavaruje s tem da deluje bolj ekonomično. To pomeni, da oddaja manj toplote in nasplošno porablja manj energije (kalorij) za delovanje, kot jo, ko čuti, da je hrane dovolj.

Zakaj je zajtrk tako pomemben?

Mama je včasih govorila, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. In prav je imela! Zajtrk nam da potrebno gorivo, da pridemo do šole, službe ali fitnesa zjutraj. Zajtrk je tudi najpomembnejši obrok za telo. Ko se zjutraj zbudimo, je naše telo v fazi stradanja, in ga moramo nahraniti, da "poženemo" metabolizem. Glejmo na to takole: Če bi jedli večerjo ob 19:00 in bi se zbudili ob 7:00, se je naše telo postilo 12 ur. Da naš metabolizem prične zopet delovati potrebuje hrano - zajtrk. Če bi angleško besedo za zajtrk = breakfast (break=prekiniti, fast=post) .... pomeni zajtrk = prekiniti post. Torej poskrbite, da boste zjutraj jedli. Seveda pa naj zajtrk ne bo največji obrok v dnevu

Kaj izgubljamo, ko izpustimo kosilo?

Ko imamo ves dan nabit z obveznostmi, aktivnostmi in opravki, sta kosilo in popoldanska malica na dnu naše liste opravkov. Toda, če ju preskočimo to lahko pomeni pozno popoldansko grižljanje čokolade, piškotov ali čipsa, saj je naša volja "šibkejša" kot bi bila, če bi jedli normalno. Tako pojemo še več, kot če bi jedli kosilo. Ali pa na račun izpuščenega kosila in popoldanske malice pojemo več za večerjo kot bi sicer. Zapomnite si, da je trik izgubljanja teže (oz. maščobe), ravno v tem, da jemo (več manjših obrokov na dan). V bistvu, če lahko pojemo več majhnih obrokov čez dan, ne samo tri velike, vmes ne bomo lačni, kar nam bo pomagalo, da ostanemo pri zdravemu jedilniku in tako lažje nadziramo težo.

Ne jesti večerje še ne pomeni izgubljanje teže...

Mnogo ljudi misli, da je nesmiselno jesti večerjo, saj je večina njihovih aktivosti že opravljena. Toda ravno tako, kot rabi naše telo hrano zjutraj, jo rabi zvečer. Seveda pa je zelo dobro da je večerja lahka. Naj vsebuje surovo zelenjavo (solato naprimer) in nekaj poleg tega. Pri večerji se je najboljew izogniti preveliki količini ogljikovih hidratov (kruh, krompir, riž, testenine,...)

Če naše telo ne bo preobremenjeno z razgrajevanjem in predelovanjem velike večerje, skozi ves večer in noč, se bomo zjutraj zbudili zares spočiti in pripravljeni na nov dan. Vsak od nas se je kdaj zares "napokal" za večerjo,... potem smo težko zaspali,... ponoči smo se zbujali,... zjutraj pa smo imeli občutek, kot da smo celo noč delali. Prav tako bo naše telo kurilo odvečne kalorije v obliki nezaželene maščobe. Ko se to zgodi, je naše telo izgubilo malo teže čez noč, ne da bi naredili karkoli.

Še en nasvet:

Jesti redno nam bo pomagalo pri ohranjanju energije in ohranjanju idealne teže.